Se novega jezika učim,
res je zanimiv in fin.
Ni ne švedščina, ne francoščina,
ni tudi ne angleščina, kaj šele mongolščina.
Povsod po svetu se ga prepozna.
Je podoben govorici srca.
Veste tisto?
Neverbalna komunikacija.
Z rokami, nogami, očmi govorim,
se vse zmenim, nič ne zamudim.
Če me nekdo, gleda grdo.
Če mi nekdo, stisne roko.
Če se nekdo samo smeji
ali pa objem podari.
Obstajajo ljudje, ki ne slišijo
ampak zato, bolje vidijo in čutijo.
So lačni, so žejni, tako kot mi,
jim ravno tako srce žari.
Ne prezrimo, zgovorno tišino.
Avtorica: Sara Schwarzmann
