Ko sem prvič te spoznala,
Duša mi je vztrepetala.
Česa takega še ne poznam,
Kako naj tebi to priznam?
Tam na mostu sva obstala,
Brez besed se nasmejala.
Zunaj mir in ta milina,
Notri pa vihar in razvalina.
Kdo je bil ta čarodej,
Našel naju ni doslej.
Čutim, da te že poznam,
V sebi stalno trepetam.
Tam ob reki sem spoznala,
Da te duša moja je iskala.
Srce zdaj moje ve kam hoče,
In se vedno znova joče.
Tukaj zdaj si jaz priznam,
Da ne morem in ne znam.
Ne znam do tvojega srca,
Morda nekoč, ga druga bo našla.
Zdaj bi jaz se poslovila,
In srčno te poljubila.
Tukaj bova zdaj končala,
In se v svet nazaj podala.
