Kaj je tisto,
tisto, najbolj tvoje,
ob čemer duša poje,
ob čemer se ti zdi,
da življenje smisel dobi,
da zato si se rodil,
da je noro biti Živ.
Kaj je tvoja strast,
tvoje veselje,
kaj narediš, da se ti smeje,
da ti srce igra,
da se duša fajn ima,
da od čutenja dih zadržiš,
da žariš,
da letiš?
Kdaj si najbolj svoj,
kdaj ves svet je tvoj?
Od česa si kot zadet,
kaj poganja tvoj svet?
A veš, ko se zdi, da časa ni,
in da vsak atom kisika
v tebi iskrice prižiga.
Ko ljubiš,
ko čutiš,
ko se igraš,
ko v sebi sebe prepoznaš.
A veš, ko res živiš,
res Živiš!
Avtor: Katja Premrl
Objavljeno v pesniški zbirki Obrazi življenja.
