Nekoč, nekje, nekako,
najina pogleda se srečata,
takrat bova oba vedela,
da sva si namenjena.
Pogled globoko v oči,
dotik, ki govori iz srca,
objem, ki napolni duha,
poljub, ki razvname strasti.
Nekoč, nekje, nekako,
v meni sanje še živijo,
da se najini poti srečata,
in se duši v srcu povežeta.
Strastne bodo vse noči,
dnevi polni radosti,
druženje z obilo smeha,
intimnost onkraj greha.
Nekoč, nekje, nekako,
ljubezen bo spet v zraku,
roka bo ljubeče objela roko,
sreča bo spet zaživela v srcu.
Avtor: Robert Goreta
