Ko plešem s tabo, srečen sem,
čas se ustavi, radost me preplavi,
duša se smeji, v ritmu salse se izgubi.
Ko plešem s tabo, srečen sem,
vsak najin gib je poezija,
vsak najin dotik je energija.
Najin ples se zdi večen,
tvoj nasmeh me očara,
tvoj pogled me začara,
ko pleševa v glasbi srca.
Čutim bitje dveh src,
ki zlijeta se v eno,
izven časa in prostora,
v večnosti Vesolja.
Ko plešem s tabo, srečen sem,
čeprav še ne slišim glasbe,
s tabo čutim ritem njen.
Ko plešem s tabo, srečen sem,
na plesišču ali pod zvezdami,
vsak najin ples je simfonija.
Avtor: Robert Goreta
